Je vsa rdeča vina enakega okusa? Pogovarjajmo se o nečem drugem

Meso in divjačina

Vina iz doline severne Rone in regije Bordeaux so težka in močna, pogosto z aromo po pečenki. Po drugi strani pa so rdeča vina, kot so modri pinot, barbaresco, rioja in pinotaghi, ki imajo ponavadi rdeče sadne okuse, pogosto najdena z aromami, podobnimi rustikalni igri. Okusi mesa in divjačine se s staranjem krepijo, zato te okuse pogosto najdemo v običajno zrelih rdečih vinih.

razmazovanje

Okus po dimu izvira predvsem iz vpliva hrastovih sodov, intenzivnost okusa po dimu pa je odvisna od načina praženja hrastovih sodov, starih in novih pogojev ter časa staranja vina v hrastovih sodih. Če vino staramo v novih hrastovih sodih, ki so temeljito praženi, bo imelo vino močnejši okus po dimu. Vina, ki so bolj dimljena, so manj primerna za pitje v mladosti in potrebujejo čas, da se starajo in zmehčajo. Takšni okusi so pogosti pri vrhunskih vinih iz Nape in Bordeauxa.

Piškotki

Okus biskvita običajno najdemo v staranem šampanjcu, kjer avtoliza kvasovk v šampanjcu sčasoma daje bogat, prebavljen okus biskvita. Ta okus najdemo tudi v staranem chardonnayu, predvsem zaradi vpliva hrastovih sodov.

Čokolada

Čokolada je pogost okus in aroma v polnih rdečih vinih iz vročih regij, kot so Merlot iz južne Francije, Montebuchano iz Abrucev in Shiraz iz Barosse. Čokoladne okuse lahko razdelimo tudi na mlečno čokolado, temno čokolado in kakav v prahu. Takšna vina imajo na splošno zrele, sladke tanine in so precej močnega telesa in arome. Poleg vpliva samega grozdja lahko globoko praženi hrastovi sodi v vino vnesejo tudi čokoladni okus.

Pokovka in maslo

Okusi pokovke in masla so včasih pogosto skupaj in jih pogosto najdemo v belih vinih, staranih v hrastovih sodih.

Banane in žvečilni gumi

Banana & Bubble Gum je edinstvena aroma impregnacije z ogljikovim dioksidom. Med varjenjem se ves grozdni grozd postavi v nepredušno posodo in umetno doda ogljikov dioksid, da se ustvari anaerobna fermentacija. Proces anaerobne fermentacije proizvede več estrov kot običajna fermentacija, pri čemer vinu doda okuse, kot so malina, jagoda, banana, žvečilni gumi in marshmallow. Beaujolais Nouveau je tipičen primer te vrste vina.

kolesa

Vina kalifornijskega modrega pinota imajo ponavadi poseben zaključek, podoben koli, ki je zelo poseben.

oreh

Okus orehov pogosto najdemo v staranih vinih Madeira, ki v glavnem izvirajo iz sort grozdja Mamzi in Boer, ki se običajno uporabljajo v vinih Madeira.

List evkaliptusa

Pogosto ga najdemo v cabernet sauvignonu in shirazu iz južne Avstralije in doline Barossa ter v vinih cabernet franc iz Argentine. To je predvsem posledica prisotnosti cineulina v vinu. Študije so pokazale, da če je okoli vinograda veliko evkaliptusovih dreves, bo imelo grozdje bolj dišeč okus po evkaliptu. Drevesa evkaliptusa proizvajajo cineuline, ki potujejo po zraku in se pritrdijo na lupino grozdja ter vstopijo v vino med pridelavo vina.

kot

Aroma mete je pogostejša pri cabernet sauvignonu, pridelanem v hladnejših regijah, kot so Bordeaux, Coonawarra in Čile. Aroma mete izvira predvsem iz mentola, enake snovi, ki jo najdemo v listih mete.

sladki koren

Okus sladkega korena je pogost v italijanskih rdečih vinih, zlasti tistih, ki jih proizvajata Barbera in Nebbiolo.

jod

Jod pogosto najdemo v Syrahu v dolini Severne Rone in Sangioveseju v Toskani. Okus v glavnem izhaja iz lokalnega terroirja in ni odvisen od načina varjenja. Pravijo tudi, da bližje kot je vinograd morju, močnejši bo okus joda.

čebelji vosek

Vonj po čebeljem vosku običajno najdemo v staranih belih vinih. Okus medu in čebeljega voska izvira predvsem iz etil acetata, ki nastane med fermentacijo vina, kar je izjemno pogosto pri belem pinotu in chardonnayu. Starejši rizling med staranjem razvije tudi etilacetat, ki daje vinu okus po čebeljem vosku.

bencin

Vonj izhaja iz kemikalije, imenovane TDN, ki jo pogosto najdemo v lupini in soku grozdja rizling. Povprečen star rizling lahko zavoha izrazit vonj po bencinu.

mineral

Mineralne arome, kot sta skrilavec in kremen, so prisotne v rdečih in belih vinih, okusi po kremenu pa so pogosto zaznavni v močnih suhih belih, kot sta Chablis in Sancerre. Mineralni okusi v kombinaciji s kislino in aromo naredijo vino bolj privlačno. Izvor mineralne arome je še vedno uganka in ni dokazov, da je aroma povezana s tlemi, v katerih grozdje raste.

mošus

Vonj po mošusu, ki ga najdemo v številnih vinih starega sveta, zlasti tistih iz regije Chateau Pontifico-Neuve v Franciji, je značilen živalski vonj, ki ga nekateri pojmujejo kot potenje.

Usnje

Vonj po usnju pogosto najdemo v rdečih vinih, staranih v hrastovih sodih. Ta vonj je v glavnem odvisen od vinogradnikovega postopka varjenja, pa tudi od staranja vina in nima veliko opraviti s samo sorto grozdja. Ta vonj je običajno prisoten v povezavi z aromami vanilije, toastyja in tobaka, ki so predvsem posledica vpliva hrastovih sodov na rdeče vino. Veliko starega Bordeauxa ima okus usnja.

Skuhajte sadje

Ko v vinu opazite okus po kuhanem sadju, je grozdje verjetno prezrelo. Zaradi preveč zrelega grozdja bo vino z nizko kislostjo in izgubo svežine. V takšnem vinu je pogosto čutiti aromo marmelade, visoka mešanica alkohola pa bo okus vina mehak in sproščen. Številna regionalna avstralska vina imajo to lastnost.